Spoštovani vsi navzoči!

Danes je nadvse prazničen dan. Razobešene so zastave, zvonovi najslovesneje zvonijo, naša srca so ponosna, vesela in srečna, zagoreli bodo kresovi.

Tukaj nas ni veliko. To sploh ni pomembno. Tudi to ne šteje, da med nami ni veliko uglednih, bogatih, imenitnih in družbeno visoko stoječih. Pomembno je le, da smo pripravljeni nastaviti svoje srce, ga odpreti Božji ljubezni in z Božjo ljubeznijo napolniti raj pod Triglavom, Škrlatico, Mangartom, Jalovcem, Krnom, Grintovcem, Nanosom, pod Peco in Kumom. Ljubeča naj bo naša narodna skupnost, naša domovina Slovenija, naša Mati. Prava Mati sprejema vse otroke v vseh njihovih drugačnostih in posebnostih, celo nepopolnostih z najrazličnejšimi muhami in zapletenostmi. 

Danes praznujemo dve rojstvi. Rojstvo Janeza Krstnika in obletnico rojstva naše prelepe domovine. Sosedje in sorodniki največjega med preroki so se rojstva izjemno veselili. Tudi mi smo veseli, da smo uresničili dolgo trajajoče sanje. Ko sem bil še otrok, smo radi napovedovali, »če bomo enkrat samostojni in svobodni, bomo najboljši v Evropi«. Toda nastopile so težave: pri Janezu zaradi vprašanja, kakšno ime mu bodo dali, ali Zaharija – kar pomeni - Gospod se je spomnil in uslišal stoletja trajajoče želje, ali Janez – Bog je milostljiv, da bi nas povezal kot otroke ene matere. Doslej še nismo imeli pravega očeta, ki bi dal jasno besedo, besedo ob kateri se bi vsi začudili, hvalili Boga in govorili: »Kaj neki bo iz tega naroda. Gospodova roka je z njim.«

Po tridesetih letih samostojnosti ugotavljamo, da še nismo duhovno zreli za razumevanje Božjih darov. Obnašamo se kot otroci, ki niso sposobni dojeti, kaj vse jim je darovano. Manjkajo nam voditelji in voditeljice Janezovega kova, ki bi bili osebno duhovno bogati s postom, molitvijo in nesebičnim razdajanjem svojega življenja za narodov blagor. Dokler bodo na oblast in v ospredje silili povzpetniki, koristolovci, sleparji in sebičneži vseh vrst, ne bomo zaznali Božje skrbi in Njegove ljubeče roke, ki naj bi nas vodila.

Ko razmišljam o naših slovenskih  težavah, ki se nam vlečejo kot žvečilni gumiji, mi prihaja na misel, da se v zgodovini človeštva take reči rade dogajajo. V nekem pogledu, a v drugačnih razmerjih in okoliščinah, se je nekaj podobnega dogajalo v Indiji. Ta duhovno in kulturno bogata dežela je bila zatirana in izkoriščana vse dotlej, ko je Mahatma Gandhi z dosledno in brezpogojno ljubeznijo in idejo nenasilja dosegel samostojnost, neodvisnost in suverenost. Govoril je: »Alah in Bog sta isti duh pod različnima imenoma; najti ga je mogoče le tako, da preženemo iz src nasilje, mržnjo in maščevalnost. Ne vračajte blaznost za blaznost, pač pa mir za blaznost, ta nam bo prinesel svobodo. Spet in spet vam ponavljam: če verjamete v učinkovitost svojega meča, ga nikar ne potlačite v nožnico. Toda tudi v orožju se morate zavedati, da edinole dobrota in odpuščanje vzbudita pri nasprotniku obžalovanje zla in čut povezanosti z njegovimi žrtvami…Branil bom muslimane, ne zato, da bi jim laskal, ampak da jih ljubim!«

In vsi dobro vemo, da ga je umoril njegov zaslepljeni rojak - hundujec. Toda njegova žrtev je rodila sad. Tri leta za tem je Pandit Nehru izrekel o Gandhiju pomembne besede: »Velikim možem postavljajo spomenike iz marmorja in brona, ta mož je z božansko iskro v duši zvaril v en sam spomenik milijone in milijone src, tako da smo še mi vsi sprejeli delček božanske snovi, iz katere je bil ustvarjen. Kaj naj povemo o njem drugega kot to, da se ob njem, ki ga ni več, počutimo izjemno majhni in ubogi? Bil je eden izmed največjih predstavnikov Človečnosti – take, , kakršna bi morala biti. Ker je bil sama čistost in poštenost, je bila blagoslovljena zemlja pod njegovimi koraki…«

Toda indijska zgodba se s samostojnostjo še ni končala. Čeprav so imeli tako močan in uspešen svetilnik v svoji sredi, se je vendarle zgodila delitev - Indija in Pakistan. 

Nikakor ne želim, da bi se nekaj takega dogajalo v Sloveniji. Nisem hindujec – sem katoličan in tiste, ki to niso, nočem imenovati muslimane. Tudi če je moj rojak polbrat ali posvojenec, imava skupno mater. Naša domovina Mati Slovenija naj bo deležna edinosti, sreče in sprave in naj njeno nežno ljubezen doživljajo vsi prebivalci naše domovine. 

S Tonetom Kuntnerjem se sprašujemo:


»Kako spet postati pomladen?
Kako spet živeti pomlad,
ko je še pravkar cvetela
in je prekmalu odšla?

Kako drugače kakor z ljubeznijo,
kako drugače kakor z zvestobo
njeni lepoti, njeni dobroti
in njeni milosti!

S svojo potjo po njeni poti: 
skozi vse pripeke poletja,
skozi vse povodnji jeseni,
skozi ledeni prepad zime!«

Mi, katoličani, smo prvi poklicani in dolžni, da se to zgodi. Nimamo nasprotnikov, imamo le brate. Nikogar ne napadamo, vsakogar branimo, če je le mogoče. Pomnožiti moramo molitev za sovražnike in drugače misleče. To je naše prvo poslanstvo v življenju. Govorimo dobro o drugih. Na napade in zlonamerne izzive odgovarjamo z molkom. Skratka: Gandhijeva ideja nenasilja je edina pot do narodove sprave in edinosti. Naj nam pri tem pomaga načelo »edinost v različnosti in različnost v edinosti«. Če bomo danes to radikalno začeli uresničevati, bodo generacije, ki prihajajo za nami, nekoč doživele, da bomo prvi v Evropi.

Srečni smo, ker živimo. Lahko nas ne bi bilo.
Srečni smo, ker smo prejeli najlepši košček zemlje na planetu, lahko bi bili nekje drugje.
Srečni smo, ker smo poklicani v tem času, bile so tudi druge možnosti.
Srečni smo, ker nam je bila oznanjena vesela blagovest, božanska kultura, to ni samo po sebi umevno.
Srečni smo, ker imamo za domovino tako čudovito mater in ne mačehe.
Srečni smo, ker je milost močnejša od greha.
Srečni smo, ker lahko potrpimo tudi z drugače mislečimi.
Srečni smo, ker imamo Trubarja, Prešerna, Slomška, Cankarja, Plečnika, in množico svetih prednikov.
Srečni smo, ker lahko ljubimo in odpuščamo, kakor nas uči naš Gospod, to ni dano vsakomur.

Nocoj se za vse to zahvalimo in prosimo odpuščanja, ker vsega tega ne cenimo dovolj in smo premalo srečni! 

Naj Slovenija več ne životari, pač pa naj zaživi

Spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.