Ima lahko kriza pozitivne posledice?

Ivereigha je v naslednjem vprašanju zanimalo, če je mogoče, da bi kriza vodila k ponovnemu premisleku o našem načinu življenja, k ekološkemu spreobrnjenju ter bolj humani družbi in ekonomiji. Sveti oče je v odgovoru najprej navedel španski pregovor, ki pravi: »Bog odpusti vedno, mi včasih, narava nikoli.« Poudaril je, da nismo prisluhnili določenim katastrofam: »Kdo danes govori o požarih v Avstraliji? In o dejstvu, da je pred letom in pol ladja prečkala severni tečaj, ki je postal ploven, ker se je led stalil? Kdo govori o poplavah?,« se je vprašal papež in dejal, da ne ve, če gre za maščevanje, nedvomno pa je to odgovor narave.

Imamo selektiven spomin

Kot že večkrat, je tudi tokrat poudaril, da imamo selektiven spomin ter kot primer navedel slovesnost ob 70-letnici izkrcanja v Normandiji, nad katero je bil presenečen. Na njej do bili prisotni najvišji predstavniki mednarodne politike in kulture, ki so praznovali. Sveti oče je dejal, da je sicer res, da je šlo za konec diktature, vendar pa se nihče ni spomnil 10.000 fantov, ki so padli na tisti obali.

Prav tako je spomnil na svoj obisk Redipulje ob 100-letnici konca prve svetovne vojne, kjer je lep spomenik in imena na kamnu, nič drugega. Dejal je, da je jokal ter mislil na papeža Benedikta XV., ki je vojno označil za »nepotrebno morijo«. Tudi ko je na dan spomina vernih rajnih obiskal pokopališče severnoameriških vojakov v Nettunu, je pomislil, da je imel vsak izmed njih družino in da bi bil lahko na mestu vsakega izmed njih tudi on sam.

Nadalje je papež Frančišek dejal, da se danes v Evropi ob populističnih govorih ali selektivnih političnih odločitvah ni težko spomniti Hitlerjevih govorov iz leta 1933, ki so bili skoraj enaki, kot govori nekaterih politikov danes.

Pomen spominjanja

Ob tem je omenil enega izmed Vergilovih verzov, ki pravi meminisce iuvabit. »Dobro nam bo delo, če bomo obnovili spomin, saj nam bo le-ta pomagal. Ne gre namreč za prvo kužno epidemijo človeštva. Druge so zdaj postale že anekdote,« je dejal papež ter spomnil, da je potrebno obuditi spomin na korenine, na izročilo, ki temelji na spominu. Po besedah svetega očeta sta v Duhovnih vajah sv. Ignacija celotni prvi teden in nato kontemplacija, da bi dosegli ljubezen v četrtem tednu, povsem v znamenju spominjanja. Gre za spreobrnjenje s spominom.

Stran z dvoličnostjo, to je čas doslednosti

»Ta kriza zadeva vse, bogate in revne,« je nadaljeval papež Frančišek. Je poziv k pozornosti, proti hinavščini. Kot je sveti oče že večkrat poudaril, ga skrbi dvoličnost nekaterih politikov, ki pravijo, da želijo soočiti krizo; ki govorijo o lakoti v svetu ter hkrati proizvajajo orožje. »Čas je, da se spreobrnemo od te dvoličnosti k dejanjem. To je čas doslednosti. Ali smo dosledni ali pa vse izgubimo,« je zatrdil sveti oče ter dejal, da je vsaka kriza, poleg tega, da predstavlja nevarnost, tudi priložnost. Pri tem je spomnil, da moramo danes upočasniti določen ritem uporabe in proizvodnje (Laudato si’, 191) ter se naučiti razumeti in opazovati naravo in se ponovno povezati s svojim realnim okoljem. To je priložnost za spreobrnjenje.

Od uporabe in zlorabe narave h kontemplaciji

Sveti oče je ob tem povedal, da vidi začetna znamenja spreobrnjenja v smeri manj likvidne, bolj humane ekonomije. Vendar pa opozori, da po tem, ko bo trenutna situacija minila, ne smemo izgubiti spomina; ne bomo je smeli arhivirati in se vrniti na prejšnjo točko. To je trenutek, ko moramo storiti korak naprej. Ljudje smo namreč izgubili razsežnost kontemplacije in prišel je trenutek, da si jo ponovno pridobimo. Preiti moramo z uporabe in zlorabe narave na njeno kontemplacijo.

Čas, da vidimo uboge okoli nas

Papež je v zvezi s tem prav tako poudaril, da je čas, da vidimo ubogega. »Jezus nam pravi, da imamo uboge vedno med nami. In to je res. Gre za stvarnost, ki je ne moremo zanikati. So skriti, saj revščina povzroča sram,« je spomnil sveti oče ter navedel primer, ki se je nedavno tega zgodil v Rimu: sredi popolne karantene je eden izmed policajev rekel nekemu človeku, da ne sme biti na ulici, da mora iti domov. Ta mu je odvrnil: »Nimam doma. Živim na ulici.« Papež Frančišek je ob tem spomnil, da moramo odkriti, »kako veliko oseb je, ki so izključene, potisnjene na rob … in ker se revščine sramujemo, je ne vidimo. Brezdomci so tam, na cesti, hodimo mimo njih, vendar pa jih ne vidimo. So del okolja, so stvari. Sv. Terezija iz Kalkute jih je videla in se odločila, da bo začela pot spreobrnjenja.«

Videti uboge pomeni povrniti jim človeškost

Videti uboge po besedah svetega očeta pomeni povrniti jim človeškost. »Niso stvari, niso škartirano blago, ampak so osebe. Do njih ne moremo izvajati takšne oblike nudenja pomoči kot v primeru zapuščenih živali.« Vendar pa se po papeževem mnenju uboge velikokrat obravnava podobno kot zapuščene živali.

Čas je, da se spustimo v podpodje

Ob tem poda naslednji nasvet: »Čas je, da se spustimo v podpodje. Znan je roman Dostojevskega Spomini iz podpodja. Obstaja pa še en krajši, Zapiski iz mrtvega doma, v katerem so pazniki v jetniški bolnišnici ravnali z ubogimi zaporniki kot s predmeti. Ko je eden izmed jetnikov videl, kako so ravnali z nekom, ki je pravkar umrl, je vzkliknil: “Dovolj! Tudi on je imel mater!” To si moramo večkrat ponoviti,« je poudaril papež Frančišek: »Tisti revež je imel mater, ki ga je vzgajala z ljubeznijo. Ne vemo, kaj se je zgodilo potem, v življenju. Vendar pa pomaga, če pomislimo na ljubezen, ki jo je prejel, na upanja matere. Mi revnim odvzamemo moč, ne damo jim pravice, da bi sanjali o svoji materi.  Ne vedo, kaj je naklonjenost, mnogi so odvisni od droge. Če to vidimo, nam lahko pomaga odkriti spoštovanje, pieteto, ki je razsežnost, usmerjena k Bogu in k bližnjemu.«

Imamo priložnost za spreobrnjenje

Po papeževih besedah smo se dolžni spremeniti tako, da se spustimo v podpodje ter »preidemo iz družbe, ki je prekomerno virtualizirana, neučlovečena, v trpeče meso ubogega. Če ne začnemo tam, spreobrnjenje ne bo imelo prihodnosti.« Pri tem sveti oče spomni na svetnike sosednjih vrat, ki so v tem težkem trenutku resnični junaki: to so zdravniki, prostovoljci, redovnice, duhovniki, vsi, ki opravljajo svoje delo, da družba lahko še naprej normalno deluje. »Koliko zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev je umrlo! Koliko duhovnikov in redovnic je umrlo – medtem, ko so služili,« je poudaril papež. Zatem je spomnil še na besede krojača v romanu Zaročenca, ki je po njegovem mnenju najpreprostejši in najbolj dosleden lik. Ta je dejal, da nikoli ni videl, da bi Gospod začel delati čudež, ki ga ne bi dobro končal. »Če bomo prepoznali ta čudež svetnikov sosednjih vrat, teh junaških mož in žena, če bomo stopali po njihovih stopinjah, se bo ta čudež dobro končal, bo v dobro vseh. Bog ne dela polovičarsko. Mi smo tisti, ki pustimo stvari na pol in odidemo. To, kar živimo, je kraj metanoie, spreobrnjenja, za katerega imamo zdaj priložnost. Lotimo se tega in pojdimo naprej.«

(vir: https://portal.pridi.com/)

Papež Frančišek je v intervjuju z britanskim novinarjem Austenom Ivereighom odgovarjal na različna vprašanja glede izrednih razmer zaradi koronavirusa. Med drugim je povedal, kako sam živi v tem času ter poudaril, da se je potrebno pripraviti tudi na obdobje po pandemiji.

Kako papež živi čas izrednih razmer zaradi koronavirusa?

Sveti oče je na vprašanje glede tega, kako sam živi to obdobje, odgovoril, da si kurija prizadeva nadaljevati s svojim delom, živeti normalno, delajo v izmenah, tako da nikoli ni skupaj veliko oseb. Vse so dobro premislili, pri vsem upoštevajo ukrepe, ki so jih predvideli odgovorni na zdravstvenem področju, tudi v Domu sv. Marte na primer kosilo poteka v dveh izmenah. Vsakdo dela v svoji pisarni ali od doma, nihče ni brez dela.

Razmišljati o času po koncu pandemije

Glede duhovnega vidika pa je papež dejal, da v tem času več moli, saj verjame, da je to njegova dolžnost, poleg tega pa veliko misli na ljudi, saj ga skrbi zanje. Dejal je, da ga  to, da misli na ljudi, na nek način mazili, mu dobro dene ter ga odvrača od egoizma. Sveti oče je pri tem poudaril, da ima tudi sam svoje egoizme ter da »tovrstne zadeve« uredi ob torkih, ko k njemu pride spovednik. Poleg tega razmišlja o tem, kakšne so njegove odgovornosti zdaj in v času po pandemiji. Kakšno bo v tistem obdobju njegovo služenje v vlogi rimskega škofa, voditelja Cerkve? Tisti »potem« se že kaže kot tragičen, boleč, zato je po papeževih besedah potrebno o tem začeti razmišljati že zdaj. Dikasterij za celostni človeški razvoj je oblikoval posebno komisijo, ki dela na tem področju in se redno srečuje s svetim očetom.

Največja skrb: kako biti blizu ljudstvu

Kot je dejal papež Frančišek v nadaljevanju pogovora, je njegova največja skrb – vsaj tista, ki jo zaznava v molitvi – kako spremljati Božje ljudstvo ter mu biti blizu. To je tudi razlog za to, da njegove jutranje maše ob 7. uri prenašajo v živo; pridruži se mu veliko ljudi, ki čutijo, da so spremljani. Iz istega razloga se je sveti oče odločil tudi za nekatere neposredne pobude ter za bogoslužje, ki je potekalo 27. marca na Trgu sv. Petra. Pomembna prisotnost je tudi preko Apostolske elemozinerije, ki spremlja situacije glede lakote in bolezni. Papež je dejal, da to obdobje živi z veliko negotovostjo. Po njegovih besedah je ta čas trenutek za veliko ustvarjalnosti, za domislice.

Kakšno je poslanstvo Cerkve v tem trenutku?

V drugem vprašanju se je Ivereigh navezal na roman Alessandra Manzonija »Zaročenca«, ki je postavljen v čas kuge v Milanu leta 1630, kjer so opisane drže različnih cerkvenih ljudi. Pri tem je svetega očeta vprašal, kako sam vidi poslanstvo Cerkve v tem trenutku. Po papeževih besedah je kardinal Federigo resnični junak kuge v Milanu. Vendar pa na določenem mestu piše, da je hodil med ljudmi ter jih pozdravljal, a je bil zaprt na nosilnici, morda izza okna, da bi se zaščitil. Ljudje tega niso dobro sprejeli. Božje ljudstvo potrebuje Pastirja, ki je ob njem, ki se ne zaščiti preveč, s požrtvovalnostjo, kakor so v romanu predstavljeni kapucini.

Krščanska ustvarjalnost

Ustvarjalnost kristjana se mora po papeževem mnenju kazati v »odpiranju novih obzorij, v odpiranju oken, odpiranju transcendentnosti k Bogu ter k ljudem ter mora najti pravo mesto doma. Ni lahko biti zaprt doma. Pri tem je papež navedel verz iz Eneide, kjer je v kontekstu poraza podan nasvet, naj roke ne omahnejo. Takole beremo: »Pripravite se na boljše čase, saj nam bo v tistem trenutku to pomagalo, da se bomo spomnili na stvari, ki so se zgodile sedaj. Skrbite zase v pripravi na prihodnost, ki bo prišla. In ko bo ta prihodnost prišla, vam bo dobro delo, da se boste spomnili tega, kar se je zgodilo.«

»Skrbite za zdaj, vendar za jutri,« je poudaril sveti oče ter povabil, da bi to storili z ustvarjalnostjo. Gre za preprosto ustvarjalnost, ki vsak dan izumi nekaj novega in je po papeževem mnenju v družini ni težko odkriti. Vendar pa posvari pred tem, da bi bežali, iskali rešitve, ki odtujujejo, saj v tem trenutku niso koristne.

Kriza in različne vlade

Tretje vprašanje je bilo povezano s politiko vlad v odgovoru na nastalo krizo. Sveti oče je dejal, da so nekatere vlade sprejele zgledne ukrepe, z natančno določenimi prioritetami za zaščito prebivalcev. Pri tem pa je poudaril, da se zavedamo, da je vse naše razmišljanje, pa naj nam bo všeč ali ne, strukturirano okoli ekonomije. »Lahko bi se reklo, da je v svetu financ žrtvovanje nekaj normalnega,« je dejal papež ter dodal, da gre od začetka do konca za politiko kulture odmetavanja. Kot primer navede selektivnost pred rojstvom in opozori, da danes na ulici težko srečamo osebe z Downovim sindromom. Ko ga na ultrazvoku odkrijejo, pošljejo slike dotični ženi. Poleg tega je prav tako omenil kulturo evtanazije, pa naj bo zakonita ali skrita, v kateri ostareli dobivajo zdravila samo do določene točke.

Preroška okrožnica Humanae vitae

Sveti oče je spomnil na okrožnico papeža Pavla VI. Humanae vitae (Posredovanje človeškega življenja). Pomembna problematika, na katero so se tedaj osredotočili pastoralisti, je bila kontracepcijska tableta. Niso se zavedali preroške moči tiste okrožnice, ki je vnaprej svarila pred neomaltuzianizmom ki se je pripravljal po vsem svetu.  Gre za opozorilo Pavla VI. glede vala neomaltuzianizma, ki ga danes vidimo v selekciji oseb glede na to, koliko lahko proizvedejo, koliko so koristne: to je kultura odmetavanja.

Kultura odmetavanja

Papež je ob tem spomnil na fotografijo, ki jo je pred nekaj dnevi videl v časopisu. V Las Vegasu so brezdomce dali v karanteno na parkirišču, medtem ko so bili hoteli prazni. Brezdomci ostajajo brezdomci, nepredstavljivo je, da bi šli v hotel – in tukaj se po njegovih besedah jasno vidi, kako je na delu teorija odmetavanja.

… se nadaljuje …

(vir: https://portal.pridi.com/)

Spoštovani in dragi prijatelji!

Najprej Vas vse in vsakega posebej najlepše pozdravljam in želim, da bi bili trdnega zdravja in odporni proti vsem napadom različnih virusov.

Po tej predlogi boste lahko prejeti DUHOVNO OBHAJILO tisti dan in vedno, kadar boste to želeli. Bogoslužje pri Vas doma naj poteka takole:

  1. Pripravite mizico, na kateri naj bo bel prt, križ, goreča svečka, šopek rož in košček kruha. 
  2. Najprej lahko sami ali skupaj z Vašimi domačimi zapojete pesem: HVALI SVET ODREŠENIKA. Pesem najbrž dobro znate tudi na pamet.
  3. Sledi križ: V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA. AMEN.
  4. Nato molite: GOSPOD JEZUS, PRIZNAVAM TI GREHE MOJEGA DOSEDANJEGA ŽIVLJENJA. TI POZNAŠ ČLOVEŠKO SLABOST IN NEMOČ. ODPUSTI MI VSE, S ČIMER SEM NASPROTOVAL/A VOLJI TVOJEGA OČETA. ZELO MI JE ŽAL. (Sledi kakšna minuta tišine, v kateri razmislim, kateri grehi me težijo). V PRIHODNJE SE BOM PRIZADEVAL/A, DA BOM MOČNEJŠA LUČ TVOJE SVETOSTI. POMAGAJ MI S SVOJO MILOSTJO. AMEN. USMILI SE ME VSEMOGOČNI BOG, ODPUSTI MI MOJE GREHE IN ME PRIVEDI V SREČNO VEČNO ŽIVLJENJE. AMEN.
  5. V roke vzamemo pripravljen košček kruha in ga s hvaležnostjo in spoštljivostjo zaužijemo kakor hostijo in rečemo: JEZUS, PRIŠEL SI K MENI. RAD ME IMAŠ. TUDI JAZ TE IMAM RAD/A. OSTANI PRI MENI IN ME POSVEČUJ S SVOJO SVETO NAVZOČNOSTJO. BLAGOSLOVI VSE LJUDI, MOJE STARŠE, SORODNIKE, DOBROTNIKE, ZNANCE IN VSE, KI SO NAJBOLJ POTREBNI TVOJE POMOČI.
  6. Bogoslužje zaključimo z molitvijo: OČE NAŠ…
  7. Na koncu prejmemo še blagoslov in rečemo: BLAGOSLOVI NAJ ME VSEMOGOČNI BOG, OČE IN SIN IN SVETI DUH. AMEN. In zaključimo: GOSPODOV MIR NAJ BO VEDNO Z MENOJ! AMEN.

    P. s.
    Če bo karantena trajala še naprej, naj to velja do preklica. Lepo praznujte Velikonočne praznike.

 

           Tone Kompare                                                                      Trnovo, 30. marca 2020

Kako prejemamo duhovno obhajilo?

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

Če nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki.

Možna in priporočena oblika:

1) Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

2) Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

3) Preberemo evangelij dneva.

4) Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

5) Zmolimo veroizpoved.

6) Sledi duhovno obhajilo.

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)

Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

6) Molitev končamo z znamenjem križa.

Msgr. dr. Marjan Turnšek

Papez francisekS papežem Frančiškom so se srečali člani Sveta za vključujoči kapitalizem. Izpostavil je potrebo po prenovi, očiščenju in okrepitvi veljavnih ekonomskih modelov. Ko priznamo moralno razsežnost ekonomskega življenja, smo zmožni delovati z bratsko ljubeznijo, s tem da želimo, iščemo in branimo dobro vseh.

Papež Frančišek je spomnil na srečanje z udeleženci Foruma Fortune-Time Global pred tremi leti, med katerim je izpostavil potrebo po bolj vključujočih in pravičnih ekonomskih modelih, ki vsaki osebi omogočajo, da ima dostop do virov tega sveta in da lahko uresniči svoje potenciale. Forum 2016 je dopuščal izmenjavo idej in informacij, katerih namen je oblikovati bolj človeške ekonomije in prispevati k odpravi revščine na globalni ravni.

Svet za vključujoči kapitalizem je rezultat Foruma 2016. »Sprejeli ste izziv, da realizirate vizijo Foruma in poiščete načine, da bi kapitalizem postal bolj inkluzivno sredstvo za celostno človeško blaginjo. To prinaša preseganje izključujoče ekonomije in zmanjšanje razlike, ki ločuje večji del oseb od blaginje, ki jo uživajo nekateri (glej Evangelii gaudium, 53-55),« je dejal papež in nadaljeval, da višanje ravni revščine na svetovni lestvici kaže, kako neenakost presega usklajeno integracijo oseb in narodov. Kot je poudaril, je potreben in nujen ekonomski sistem, ki je pravičen, zanesljiv in zmožen odgovoriti na bolj radikalne izzive, pred katerimi se nahajata človeštvo in planet. »Spodbujam vas, da vztrajate na dolgi poti velikodušne solidarnosti in si prizadevate za vrnitev ekonomije in financ k etičnemu pristopu, ki podpira človeška bitja (ibid., 58),« je zatrdil Frančišek.

Pogled na nedavno zgodovino, še posebej na finančno krizo 2008, nam dokazuje, da zdrav ekonomski sistem ne sme biti osnovan na kratkoročnih profitih in na račun razvoja in dolgoročnih proizvodnih, trajnostnih in družbeno odgovornih investicijah.

Res je, da je podjetniška dejavnost »žlahten poklic« in »lahko je zelo rodoviten način podpore področju, na katerem deluje, predvsem če doume, da je ustvarjanje delovnih mest nujni delež njegove službe za skupno dobro« (Laudato si’, 129). Vendar pa, kot je spomnil sv. Pavel VI., se pravi razvoj ne more omejiti na zgolj ekonomsko rast, ampak mora pospeševati podporo vsakega človeka in vsega človeka (Populorum progressio, 14). »To pomeni mnogo več kot usklajevati obračune, izboljšati infrastrukture ali ponuditi večjo raznovrstnost potrošnega blaga,« je izpostavil papež. »Prej pomeni prenovo, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov, ki so osnovani na našem osebnem spreobrnjenju in velikodušnosti v odnosu do oseb v stiski. Ekonomski sistem, ki je brez etičnih skrbi, ne vodi v pravičnejši družbeni red, ampak vodi v kulturo ‘uporabi in odvrzi’ potrošnega blaga in odpadkov. Nasprotno pa, ko priznamo moralno razsežnost ekonomskega življenja, ki je eden od mnogih vidikov družbenega nauka Cerkve, ki se mora v celoti spoštovati, smo zmožni delovati z bratsko ljubeznijo, s tem da želimo, iščemo in branimo dobro vseh in njihov celostni razvoj.«

Cilj Sveta za vključujoči kapitalizem je »razširiti na vse priložnosti in koristi našega ekonomskega sistema«. »Vaši napori nas spominjajo, da so tisti, ki se trudijo v ekonomskem in trgovskem svetu, poklicani služiti skupnemu dobremu, s tem da si prizadevajo za rast dobrin tega sveta in da vsem omogočijo dostop do njih (glej Evangelii gaudium, 203). Skratka, ne gre samo za ‘imeti več’, ampak za ‘biti več’. Kar je treba, je globoka prenova srca in misli, da bo človeška oseba tako lahko vedno postavljena v središče družbenega, kulturnega in ekonomskega življenja.«

Papež je članom Sveta izrazil hvaležnost in priznanje za njihovo delo: »Vaša navzočnost tukaj je torej znamenje upanja, kajti prepoznali ste vprašanja, h katerim je naš svet poklican pristopiti, ter imperativ odločnega delovanja za izgradnjo boljšega sveta. Izražam vam svojo hvaležnost za vaše prizadevanje za pospeševanje pravičnejše in bolj človeške ekonomije, ki je v liniji s temeljnimi načeli družbenega nauka Cerkve in upošteva celotno osebo, kakor tudi sedanje in prihodnje generacije. Inkluzivni kapitalizem, ki ne pušča zadaj nikogar, ki ne odvrže nobenega od naših bratov in sester, je žlahtna težnja, vredna vaših najboljših naporov.«

vir: http://nadskofija-ljubljana.si

Spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.