5. avgusta v Katoliški cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Snežne.

Največja cerkev Marije Snežne, ki je tudi največja Marijina cerkev na svetu, je bazilika Marije Velike v Rimu. Njeno ime Marija Snežna ali latinsko Sancta Maria ad Nives je nastalo na podlagi legende.

Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 19. junija.

Praznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti, v jedro, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile.

15. junija goduje sv. Vid. 

Pregovor pravi: "Sveti Vid je češenj sit"

Kdo je bil sv. Vid?

Sv. Vid se je rodil konec 3. stoletja na Siciliji v bogati poganski družini. V rani mladosti sta ga v krščanski veri poučili vzgojiteljica Krescencija in učitelj Modest.

Škofje so odločili, da se s ponedeljkom 4. majem cerkve ponovno odprejo za bogoslužje z udeležbo vernikov. Tako se bodo verniki lahko udeležili svetih maš in prejemali nekatere zakramente pod posebnimi pogojii in navodili. 

Navodila si lahko preberete TUKAJ oziroma kliknete na sliko.

Kaj se je zgodilo na Veliki četrtek? Jezus je z učenci obhajal zadnjo večerjo. Toda ta večerja je bila prav posebna. Vsak trenutek te zadnje večerje je odseval Jezusovo veličastvo. Vedel je, da bo naslednji dan umrl. Pokazal jim je tudi veliko ljubezen in nežnost do ljudi. 

Okoli leta 320 je v sloveči dvanajsti rimski legiji, ki so jo imenovali »bliskovita«, služilo vojaščino tudi štirideset neustrašnih kristjanov. Vojščaki v legiji (večinoma iz Kapadokije in Armenije) so bili med najboljšimi, elitni, med njimi pa je bilo tudi precej kristjanov, zlasti potem, ko je cesar Konstantin leta 313 krščanstvo priznal kot državno vero in dal kristjanom svobodo. To pa žal še ni pomenilo, da je s tem tudi v resnici konec preganjanj. Konstantinov sovladar Licinij je namreč po sporu s cesarjem v Kapadokiji dal razglasiti odlok, da se mora vsak kristjan pod smrtno kaznijo odreči svoji veri.