Finžgarjeva galerija je majhen in prijeten prostor v katerm si lahko ogledate umetnost, ki povezuje človeka z Bogom. V galeriji vsak mesec odpremo novo razstavo slovenskih slikarjev, kiparjev, razstavo grafik, priredimo kratek koncert... tako že uveljavljenih avtorjev, kot tudi tistih, ki so novi, ki si še utirajo pot in prinašajo nov pogled na človeka in Boga. Poleg umetnosti pa prirejamo tudi predstavitev del in življenja že pokojnih umetnikov, arhitektov, pesnikov, pisateljev..., ki so bili tako ali drugače tesno povezani z Trnovim.
Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški Cerkvi obhajamo 25. marca, se spominjamo obiska nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.
Dogodek oznanjenja je v Svetem pismu opisan edino v Lukovem evangeliju in govori o tem, da je nadangel Mariji sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin (prim. Lk 1,26–38).[1] Oznanjenje Mariji pomeni spočetje Božjega Sina, s katerim se je Božji Sin tudi učlovečil, Marijina privolitev pa je bila posebna pritrditev odrešitvenemu Božjemu načrtu.
V Božji ali odrešenjski načrt so vključeni konkretni zgodovinski dogodki, zakramentalno življenje Cerkve, družbene okoliščine, človeška dejanja in čudežne izkušnje, ki tako posamezniku kot celotnemu človeštvu pomagajo na poti k odrešenju. Slednje pomeni okrepitev in nadgradnjo človekove svobode, ki je bila zaradi greha in odločitve za zlo oslabljena. Dokončna osvoboditev bo po krščanskem verovanju dovršena ob polnosti časov, na sodni dan.
Praznik Gospodovega oznanjenja obhajamo devet mesecev pred rojstvom Božjega Sina, ki ga praznujemo na božični dan. Spomin na skrivnost Marijinega oznanjenja je v ljudski pobožnosti dnevno prisotna z vsakdanjo trikratno molitvijo Angelovega češčenja.
Isti dan praznujemo tudi materinski dan. Praznik izvira iz ZDA in ga praznujejo od leta 1910 dalje. Na evropskem kontinentu so ga začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva so ga v večini držav praznovali 15. maja, kasneje pa je bil prestavljen na 25. marec. Pri nas se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja mednarodnega dneva žena, ki ga praznujemo 8. marca in povezave s krščansko vsebino, praviloma ni praznoval. V devetdesetih letih preteklega stoletja je v javnem življenju ponovno začel dobivati veljavo.
V okviru praznovanja materinskega dneva v vrtcih, šolah, župnijah in nekaterih kulturnih ustanovah potekajo različne prireditve. Otroci recitirajo pesmi, posvečene materam, večkrat pa zaigrajo tudi igrico, ki prikazuje nesebično materinsko ljubezen. Bistveni poudarek dneva je osredotočen na vzgojo za kakovostne medgeneracijske odnose in ozaveščanje pomena starševstva. Praznik Gospodovega oznanjenja je praznik materinske ljubezni in izpostavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo. Obenem je tudi priložnost za molitev in hvaležnost pokojnim staršem.
(vir: katoliska-cerkev.si/)
