Finžgarjeva galerija je majhen in prijeten prostor v katerm si lahko ogledate umetnost, ki povezuje človeka z Bogom. V galeriji vsak mesec odpremo novo razstavo slovenskih slikarjev, kiparjev, razstavo grafik, priredimo kratek koncert... tako že uveljavljenih avtorjev, kot tudi tistih, ki so novi, ki si še utirajo pot in prinašajo nov pogled na človeka in Boga. Poleg umetnosti pa prirejamo tudi predstavitev del in življenja že pokojnih umetnikov, arhitektov, pesnikov, pisateljev..., ki so bili tako ali drugače tesno povezani z Trnovim.
Spet kliče nas venčani maj,
k Mariji v nadzemeljski raj.
Cvetice dobrave si venčajo glave,
raduje se polje in gaj.
V Katoliški Cerkvi 1. maja obhajamo god sv. Jožefa delavca, moža Device Marije in Jezusovega krušnega očeta. Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa. Cerkev na ta dan ne poveličuje dela samega, pa tudi ne kakega nedoločenega neznanega delavca. Spomin in češčenje velja tesarju svetemu Jožefu, ki ima prek Kristusa globoko zvezo z vsemi delovnimi ljudmi zgodovine.
Vsebina godovnega dneva izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika, pri čemer je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Okrožnice cerkvenega učiteljstva pomagajo vzpostavljati pravičen družbeni red in vrednotiti obstoječo družbeno ureditev. "Saj končno ni pravega bogastva razen bogastva človeka samega," je dejal papež Pavel VI. Nikoli več delo nad delavcem! Nikoli več delo zoper delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!"
Navedene teme so v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše aktualne tudi dandanes.
Zgodovina dela se za kristjane in Jude začne s stvarjenjem sveta. Stara zaveza predstavlja Boga kot delavca, ki oblikuje, postavlja in ureja svet (prim. npr. 1 Mz 1,1–2,4). Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, s čimer je človekovemu delu dal poseben pomen. Delo ni le ena izmed človekovih dejavnosti, ampak je povezano tudi z družbenimi in političnimi vprašanji. Delo mora biti cenjeno in spoštovano, ker človeku omogoča dostojanstven način življenja in zagotavlja materialne pogoje za preživetje.
Lik sv. Jožefa je zgled tako za delavce kot delodajalce. Slednji so zavezani k zagotavljanju poštene plače, ki omogoča dostojno življenje. Višina plače mora ustrezati življenjskim potrebam in razmeram, v katerih delavci živijo. Vsi subjekti civilne družbe si morajo prizadevati za urejeno razmerje med delom in kapitalom ter z dialogom urejati delavska vprašanja, neomejeno konkurenco ekonomske moči in varovanje osebne lastnine, ki je namenjena družbeni funkciji.
1. maj pa je tudi začetek šmarnic. Slovenskega maja si ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Družine, mladina in otroci, odrasli in starejši vedno prisrčno vabljeni k čaščenju Božje matere Marije. Pregovor pravi: "Kdor Marijo časti, se gotovo ne pogubi." Za otroke bodo šmarnice že ob 17.30, na župnijskem vrtu. Kdor, ne more priti vsak dan (ob 19.00), naj si izbere, ali določi, posamezne dni v tednu, da mu bo izbira v pomoč in spodbudo. Le na tak način se naredi kaj lepega za osebno duhovno življenje.
