Cerkev Sv. Janeza Krstnika je brez dvoma dominantna arhitekturna in urbanistična prvina Trnovega. Z mnogimi vidnimi in nevidnimi nitmi, osmi in oblikami je tesno povezana z bližnjo okolico Gradaščice, starega in novega Trnovega ter s celotnim mestom Ljubljana. Pred 300 leti pa je bilo Trnovo skupaj s Krakovom le predmestje stare Ljubljane. Bilo je le lučaj oddaljeno od mestnega obzidja pri Križankah, štelo pa je le kakih 20 lesenih hiš. V Valvazorjevem času so v Krakovem prebivali ribiči, v Trnovem pa veliki in mali čolnarji.

Trnovsko svetišče, Kapelica (1711): Na mestu današnje trnovske cerkve je leta 1711 stala le preprosta kapelica (znamenje, »stationem«). V kapelici je stal križ, ki je nosil letnico 1703 (v spomin na velike povodnji 11.10.1703), ob križu pa sta v kapelici stala še kipa Matere božje in sv. Janeza Evangelista.

Prva podoba trnovske cerkve (1753 - 1800): Prvo cerkev so sezidali po načrtih Kandida Zullianija iz Poljanske doline. Pred kresom, 23.6.1738, je bil položen temeljni kamen prvi trnovski cerkvi, postavljeni na čast Odrešenikovega napovedovalca sv. Janeza Krstnika, cerkev pa je bila dovršena leta 1753. To je bila majhna baročna cerkev, 15 m dolga in 12.5 m široka, zidana v rotundi s kupolo v italijansko-renesančnem slogu. Imela je dva zvonika s čebulastima strešnima kapama, nad osrednjo kupolo pa je bila lanterna.

Druga podoba trnovske cerkve (1800 - 1854): V požaru v Trnovem 4.4.1800 se je vnela cerkvena streha in strehi obeh zvonikov. Njeno podobo je leta 1817 narisal Karel pl. Andrioli. Ta, 'druga' trnovska cerkev je za vedno povezana z imenom Franceta Prešerna. Kot ja zapisal v sonetu Je od vesel'ga časa teklo leto, se je na veliko soboto leta 1833 v trnovski cekvi zaljubil v Primičevo Julijo. Na dan sv. Tomaža, 3.7.1845, je močan potres razmajal oba zvonika in kupolo. Tedaj je bilo odločeno, da se sezida povsem nova cerkev.

Tretja podoba trnovske cerkve (1854 - 1895): Dne 13.1.1854 je mestni magistrat odobril načrt inženirja Ivana Schöbla za cerkev, ki je imela »bizantinsko, novoromansko podobo«. Novo cerkev so postavili na 300 hrastovih pilotov; dolgih 4 do 6 metrov, zabitih v zemljo. Na kresni dan, 24.6.1854 je bil slovesno položen temeljni kamen, na praznik presvete Trojice, 7.6.1857 pa je knezoškof Anton Alojzij Wolf posvetil novo cerkev. Površina cerkve je znašala 431.67m2; dolga je bila 32.06m, široka pa 23.07m. V tlorisu je cerkev grški križ, osrednji cerkveni prostor pa je v tlorisu osmerokotnik. Kupola je 19 m nad tlemi, streha nad kupolo pa je v današnji podobi visoka 27m, zvonik z križem pa sega v višino 45 m.

Četrta podoba trnovske cerkve (1895 - 1944): Velikonočni potres 14.4.1895 je močno prizadel Ljubljano. Trnovska cerkev je utrpela poškodbe predvsem na težkih, opečnatih zvonikih; oba zvonika so morali podreti do vrha fasadne stene. Arhitekt Rajmund Jeblinger iz Linza je izdelal nov načrt v romanskem slogu. Glavna zvonika so pozidali v kvadratnem tlorisu (niso obnovili osmerokotnega tlorisa), nanju pa so posadili strmi koničasti strehi s križema. Vrh kupole je bila postavljena lanterna (»turnček«, srednji zvonik).

Peta podoba trnovske cerkve (od leta 1944 do danes): Na praznik povišanja Sv. Križa, dne 14.9.1944, je pogorela streha na cerkvi. Požar je povsem uničil turnček, iz osrednjega dela nad kupolo pa se je razširil tudi na južno stran strehe. Stavbni odbor je sklenil, da naj obnovljena streha sliči oni stari pred letom 1895, turnčka pa niso več obnovili. Kljub večim obnovitvam fazade in strehe je podoba naše cerkve od leta 1945 ostala nespremenjena.

Vse podobe trnovske cerkve sv. Janeza Krstnika, ki stoji na tem mestu že 259 let, si boste lahko že v decembru ogledali na razstavi slik, fotografij in načrtov v Finžgarjevi galeriji.


Daljši tekst z bolj podrobnim opisom vseh podob Trnovske cerkve si lahko preberete >> TUKAJ <<

Spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.