vnebohod

Štirideset dni po veliki noči obhajamo Gospodov vnebohod. Praznik Gospodovega vnebohoda pomeni, da je Kristus s svojim vstajenjem bil postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega Duha že deluje v srcih ljudi. Z vnebohodom je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gpospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga obhajali že ob koncu 4. stoletja.

Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom.
Slavo, ki jo je Kristus že prejel od Boga, svojega Očeta, hoče dati tudi nam. Od tedaj naprej, ko je šel k Očetu, je tudi nam odprta pot k Bogu. Nič več se nam ni treba bati skrivnosti našega bivanja. Nič več nismo ujetniki, sužnji smrti in greha. Naša usoda je v rokah našega Odrešenika in Gospoda. Kristus ni šel v nebesa zato, da bi mi samo gledali za njim, temveč zato, da bi bil bolj z nami in da bi nas uspešneje vodil k Bogu.

 

Najpomembnejši teden v letu 29. marec - 5. april 2015

Cvetna nedelja - 6. postna
Jezusov slovesni prihod z Oljske gore v sveto mesto Jeruzalem. Naše bogoslužje bo ta dogodek uresničilo ob 9.15. Na župnijskem vrtu (BETFAGE) bomo blagoslovili navzoče z zelenjem v rokah. Procesija bo krenia v cerkev (JERUZALEM), kjer bomo poslušali poročilo o Jezusovem trpljenju in opravili evharistično daritev. Z otorki bomo izbrali najvišjo in najlepšo butarico. Zelenje shranimo kot šopek, ki bo vse leto znamenje Božjega blagoslova.

        Cvetna nedelja, 29. marec 2015
        Center starejših na Devinski 1:
        spovedovanje in sveta maša v petek 27.3. ob 16.30
        Dom Janeza Krstnika:
        sveta maša v soboto 28.3. ob 15.00
        župnijska cerkve:
        svete maše cvetne nedelje ob 8.00, 9.15, 11.00 in 19.00

Veliki ponedeljek
Morda v nas še odmeva včerajšnje navdušenje in veselje v čast Kristusu Kralju. Pred nami je Velik teden velikonočnih skrivnosti. Vsak dan si vzemimo nekaj časa, ter prebirajmo odlomke iz Svetega pisma, ki govorijo o Jezusovem trpljenju.
Jn 12, 1 - 11
Jn 13, 21 - 33.36 - 38
Mt 26, 14 - 25

        Velik ponedeljek, 30. marec 2015
        6.30 - jutranja molitv - hvalnice
        7.30 - sveta maša in spovedovanje
      19.00 - sveta maša in spoved
      19.30 - svetopisemska skupnost

Veliki torek
Najbolj nas zaboli, če nam najboljši prijatelj stori krivico, nas zataji ali celo izda. Jezus je to izkusil ob izdajstvu Juda Iškariota. Vsak naš greh je v nekem smislu izdajstvo Jezusa. Kakor se zgražamo nad Judom, se zamislimo tudi nad seboj. Nocoj bo ob 19.00 spkorno bogoslužje in spovedovanje. Storimo vse, da bomo dali temu dogodku prednost pred vsem ostalim.

        Veliki torek, 31. marec 2015
        6.30 - jutranja molitev - hvalnice
        7.30 - sveta maša in spovedovanje
      19.00 - sveta maša in spovedovanje s predhodno prirpavo

Velika sreda
Ko nas dan za dnem zadevajo manjše ali večje bolečine, dvomi, polomi, nerazumevanja, napeti odnosi, težave na delovnem mestu, nereče, bolezni in druge skrbi, se nad tem ne pohujšujmo, pač pa vse sprejmimo vdano in ponižno in usmerimo v korist naših najbližnjih ali v zaklanico potreb Cerkve in vsega sveta. Če objamemo vsakdanje križe in se po njih združimo s križem in zapuščenim Jezusom, bomo deležni življenja vstalega Jezusa.

        Velika sreda, 1. april 2015
        6.30 - jutranja molitev - hvalnice
        7.30 - sveta maša in spovedovanje
      19.00 - sveta maša in spovedovanje
      OTROCI so sveto spoved opravili med veroučnimi urami

Veliki četrtek
Začenjamo sveto tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja. To je vrhunec celotnega liturgičnega leta. Danes na Veliki četrtek se spominjamo postavitve svete maše. Evharistija nam sporoča, da nas je Bog ustvaril brez nas, ne bo nas pa rešil brez nas.
Duhovniki se zahvaljujemo za dar svojega duhovniškega posvečenja. Prvoobhajanci bodo Jezusu izrekli svoj DA. Pripravljeni so hoditi za njim. Vsi krščeni naj bi ta dan obhajali zadnjo večerjo in spomin na svoje prvo sveto obhajilo.

        Veliki četrtek, 2. april 2015
        Spomin Jezusove zadnje večerje.
        Postavitev zakramenta svetega reda, svete evharistije (maše)
        in umivanje nog ter predstavitev letošnjih prvoobhajancev.
        6.30 - jutranja molitev, hvalnice
        9.00 - krizmena maša v stolnici
      18.00 - 19.00 - spovedovanje
      19.00 - slovesno bogoslužje zadnje večerje
      20.00 - bedenje z Jezusom na Oljski gori do 21.00

Veliki petek
Danes spremljamo Gospoda v njegovem trpljenju vse do smrti na križu. Spomnijamo se in sotrpimo tudi s tistimi, ki jih vsakdanji križ močno preizkuša. Strogi post (odpoved mesnim jedem, hrani in razvadam), molitev križevega pota in večerno bogoslužje naj nam pomaga razumeti, da je trpljenje človekov življenjski spremljevalec, vendar vedno prehaja v Veliko noč. Po kratkem in vdanem trpljenju po Jezusu Bog rešuje človeka večnega trpljenja in mu podarja srečo in veselje večnega življenja.

        Veliki petek, 3. april 2015
        Jezusov smrtni dan
        6.30 - jutranja molitev in hvalnice
        8.00 - obhajanje bolnikov na domovih. Sporočite, kdo od vaših starejših, invalidnih in bolnih želi prejeti doma
                  zakramente za Velikonočne praznike (041 220 001).
      15.00 - sveti križev pot v župnijski cerkvi
      16.30 - sveti križev pot v Centru starejših Trnovo
      18.00 - spovedovanje
      19.00 - slovesni obredi Velikega petka (pasijon, slovesne prošnje ljudstva, čaščenje križa, obhajilo, prenos
                  Najsvetejšega v Božji grob)

Velika sobota
Po dogodkih Velikega petka zaveje v sobotno jutro zatišje miru in spokojnosti. Jezus leži v Božjem grobu. K njemu prihajamo kakor k dobremu prijatelju, sorodniku, ki nas je nepričakovano in tragično zapustil. Želimo se dostojno posloviti od njega. Razmišljamo, kaj vse smo zamudili, ker smo mu posvečali premalo pozornosti in časa. Spominjamo se lepih trenutkov v njegovi družbi. Zahvaljujemo se mu za vse, kar nam je zapustil. Božji grob je čudovit kraj za doživeto merjenje našega iskrenega odnosa do Gospoda. Božji grob pomirja dušo in prebuja nova spoznanja in dobre sklepe.

        Velika sobota, 4. april 2015
        Dan Jezusovega počitka v grobu
        7.00 - Izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu in jutranja molitev blagoslov vode, soli in ognja
        Blagoslovi jedil: v župnijski cerkvi: 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00 in 17.00
                                v Domu na Devinski: 16.30
                                v Domu Janeza Krstnika: 17.30
      19.00 - slovesna vigilija (slavje luči, bogoslužje božje besede, krstno in birmansko bogoslužje, evharistično slovesno
                 bogoslužje)

Velika noč
Ves svet se danes radosti. Kaj doživljajo danes tisti, ki nimajo upanja? Kako in kje vidijo sebe potem, ko so doživeli svojo "dolgost kratkega življenja?" Kam bodo odložili, kar so spravljali na kupčke? Kako se bodo zagovarjali pred siromaki in reveži? Velika noč sprašuje vsakega človeka, kje je razlog njegovega veselja in njegove prihodnosti. Je to ALELUJA?

        Velika noč, 5. april 2015
        Praznik Jezusovega vstajenja
        7.25 - tiha molitev pri Božjem grobu
        7.30 - vstajenje in vstajenjska procesija, slovesna velikonočna sveta maša
        9.15 - velikonočna sveta maša
      11.00 - velikonočna sveta maša
      15.00 - sveta maša v Domu Janeza Krstnika
      19.00 - večerna velikonočna sveta maša

        Velikonočni ponedeljek, 6. april 2015
        Jezusova pot v Emavs
        8.00 - sveta maša
      10.00 - sveta maša v Domu Janeza Krstnika
      19.00 - večerna sveta maša 

Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški Cerkvi obhajamo 25. marca, se spominjamo obiska nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.

Dogodek oznanjenja je v Svetem pismu opisan edino v Lukovem evangeliju in govori o tem, da je nadangel Mariji sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin (prim. Lk 1,26–38).[1] Oznanjenje Mariji pomeni spočetje Božjega Sina, s katerim se je Božji Sin tudi učlovečil, Marijina privolitev pa je bila posebna pritrditev odrešitvenemu Božjemu načrtu.

V Božji ali odrešenjski načrt so vključeni konkretni zgodovinski dogodki, zakramentalno življenje Cerkve, družbene okoliščine, človeška dejanja in čudežne izkušnje, ki tako posamezniku kot celotnemu človeštvu pomagajo na poti k odrešenju. Slednje pomeni okrepitev in nadgradnjo človekove svobode, ki je bila zaradi greha in odločitve za zlo oslabljena. Dokončna osvoboditev bo po krščanskem verovanju dovršena ob polnosti časov, na sodni dan.

Praznik Gospodovega oznanjenja obhajamo devet mesecev pred rojstvom Božjega Sina, ki ga praznujemo na božični dan. Spomin na skrivnost Marijinega oznanjenja je v ljudski pobožnosti dnevno prisotna z vsakdanjo trikratno molitvijo Angelovega češčenja.

Isti dan praznujemo tudi materinski dan. Praznik izvira iz ZDA in ga praznujejo od leta 1910 dalje. Na evropskem kontinentu so ga začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva so ga v večini držav praznovali 15. maja, kasneje pa je bil prestavljen na 25. marec. Pri nas se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja mednarodnega dneva žena, ki ga praznujemo 8. marca in povezave s krščansko vsebino, praviloma ni praznoval. V devetdesetih letih preteklega stoletja je v javnem življenju ponovno začel dobivati veljavo.

V okviru praznovanja materinskega dneva v vrtcih, šolah, župnijah in nekaterih kulturnih ustanovah potekajo različne prireditve. Otroci recitirajo pesmi, posvečene materam, večkrat pa zaigrajo tudi igrico, ki prikazuje nesebično materinsko ljubezen. Bistveni poudarek dneva je osredotočen na vzgojo za kakovostne medgeneracijske odnose in ozaveščanje pomena starševstva. Praznik Gospodovega oznanjenja je praznik materinske ljubezni in izpostavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo. Obenem je tudi priložnost za molitev in hvaležnost pokojnim staršem.
(vir: katoliska-cerkev.si/)

V Katoliški Cerkvi začenjamo danes, na pepelnično sredo, postni čas, ki bo trajal štirideset dni (iz štetja so izvzete nedelje v postnem času, saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni malo veliko noč). Postni čas bomo sklenili s praznovanjem velikonočnega tridnevja, ki se začne s krizmeno mašo na veliki četrtek dopoldne.

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenoviv pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka. Pepel pomeni človekovo telesno minljivost. Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: "Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš", napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Naše notranje prizadevanje naj bi se na zunaj izražalo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt4,1–11, Mr1,12–13 in Lk4,1–13).

Pomenljiva vidika posta sta okrepitev osebne duhovnosti in povezanosti z Bogom, zato so odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela sredstva za doseganje tega cilja. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu vsi grehi očiščeni. Postni čas izpostavlja tudi duhovnost krsta kot simbolno spravo med Bogom in človekom.

Strogi post je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

(vir: nadskofija-ljubljana.si)

pape franiekDragi bratje in sestre!

Ob XXIII. svetovnem dnevu bolnikov, ki ga je uvedel papež Janez Pavel II., se obračam na vse vas, ki nosite breme bolezni in ste na različne načine pridruženi trpečemu Kristusovemu telesu, ter na vas, ki poklicno ali prostovoljno delujete v zdravstvu.
Tema letošnjega leta nas vabi k premišljevanju citata iz Jobove knjige: ”Slepemu sem bil oko in kruljavemu noga” (Job 29,15). O tem želim razmišljati skozi modrost srca (sapientia cordis).

1. Tovrstna modrost ni abstraktno teoretično spoznanje in sad razmišljanj, ampak ”najprej čista, nato miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez razločevanja in hinavščine” (Jak 3,17), kot jo Jakob opisuje v svojem pismu. Gre torej za vedenje, ki ga Sveti Duh polaga v um in srce tistega, ki se zna odpreti trpljenju bratov in sester ter v njih prepozna Božjo podobo. Približajmo si podobo iz psalma, ki pravi: ”Tako nam daj spoznati štetje naših dni, da pridemo do srčne modrosti” (Ps 90,12). V tej srčni modrosti, ki je Božji dar, lahko povzamemo sadove svetovnega dneva bolnikov.

2. Modrost srca je služiti bratu. V Jobovem govoru, kjer se nahajajo besede ”Slepemu sem bil oko in kruljavemu noga”, izstopa dimenzija služenja uglednega in pravičnega moža najbolj potrebnim pomoči. Njegova moralna drža se kaže v služenju revnemu, ki prosi za pomoč, kakor tudi v pomoči siroti in vdovi (prim. Job 29,12–13).

Številni kristjani danes pričujejo – ne z besedami, ampak s svojim življenjem, ki je zasidrano v pristni veri in je kot ”oči za slepega” ter ”noga za kruljavega”. Osebe, ki so ob bolnikih, potrebnih nenehne nege, pomoči pri umivanju, oblačenju in hranjenju. Tovrstna nega, še posebej dolgotrajna, lahko postane težka in naporna. Precej lahko je nekaj dni negovati bolnika, vendar je mnogo težje skrbeti za bolno osebo nekaj mesecev ali celo let, še posebej, ko se ne more več sama zahvaliti. In kljub vsemu, kako velika hoja k svetosti je to! V takih trenutkih se lahko zanašamo na Gospodovo bližino, ki je v posebno oporo poslanstvu Cerkve.

3. Modrost srca je biti z bratom. Čas ki ga preživimo ob bolniku, je sveti čas. Je slava Bogu, ki nas priobči svojemu Sinu, ki ”ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge” (Mt 20,28). Jezus sam je rekel: ”Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže” (Lk 22,27).

Z živo vero prosimo Svetega Duha, da nam podari milost razumevanja vrednosti pogosto tihega spremljanja, s katerim posvečamo svoj čas trpečim bratom in sestram. Zaradi naše bližine in prisrčnosti se počutijo bolj ljubljene in potolažene. Nasprotno pa, kako velika laž se skriva za izrazi, ki se vztrajno ponavljajo kot ”kakovost življenja”, da bi zmotno mislili, da neozdravljivo bolni niso vredni življenja!

4. Modrost srca je izstopiti iz sebe naproti bratu. Zaradi obsedenosti s hitenjem in produktivnostjo naš svet včasih pozabi, da ima čas, ki ga preživimo ob bolnikovi postelji, posebno vrednost. Pozabimo na pomen zastonjske nege in brezpogojne pomoči. Pogosto se za vsem tem skriva mlačna vera, ki pozablja na Gospodove besede: ”Ste meni storili” (Mt 25,40).

Zato bi želel ponovno spomniti na ”prednostno dolžnost, »da gremo iz sebe k sočloveku«. Z ene strani [svetopisemska besedila] izražajo eno od obeh glavnih zapovedi, ki utemeljujeta sleherno nravno pravilo, z druge strani so jasno znamenje, ob katerem je mogoče preveriti krščansko rast kot odgovor na povsem zastonjski Božji dar” (Veselje evangelija, 179). Iz istega poslanstva Cerkve izvirajo ”resnična ljubezen do bližnjega, sočutje, ki razume, pomaga in podpira” (Veselje evangelija, 179).

5. Modrost srca je biti solidaren z bratom, brez obsojanja. Usmiljenje potrebuje čas. Čas za nego bolnikov in čas za njihovo obiskovanje. Čas za biti ob njih, kakor so to storili Jobovi prijatelji: ”Sedeli so z njim na tleh sedem dni in sedem noči in nobeden mu ni rekel besede, ker so videli, da je njegova bolečina zelo velika” (Job 2,13). Toda Jobovi prijatelji so skrivali v sebi negativno mnenje o njem: mislili so, da njegova nesreča izvira iz Božje kazni zaradi njegove krivde. Ravno nasprotno pa je pravo usmiljenje sočustvovanje, ki ne obsoja in ne zahteva, da bi se drugi spreobrnil. Je prosto tiste lažne ponižnosti, ki v resnici išče pritrditev in samohvalo.

Jobova izkušnja najde svoj pristen odgovor samo v Kristusovem križu, ki je najvišje, povsem zastonjsko in usmiljeno dejanje Božje solidarnosti z nami. To je Božji odgovor na dramo človeške bolečine, predvsem na trpljenje nedolžnih, ki ostane za vedno zapisano v Kristusovem poveličanem telesu, v njegovih slavnih ranah, in je pohujšanje ter preverjanje vere (prim. Pridiga ob kanonizaciji Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., 27. april 2014).

Tudi ko naše življenje prevzamejo bolezen, osamljenost in nepokretnost, lahko postane izkušnja trpljenja privilegiran prostor za prenos milosti ter vir za pridobitev in okrepitev modrosti srca (sapientia cordis). Tukaj lahko razberemo, kako se Job ob koncu svoje izkušnje obrne na Boga in vzklikne: ”Z ušesom sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko” (Job 42,5). Osebe, ki so potopljene v skrivnost trpljenja in bolečine ter so sprejele vero, lahko postanejo živi pričevalci vere, ki omogoča, da sobivamo s trpljenjem, čeprav človek s svojo pametjo še ni zmožen, da bi ga razumel do konca.

6. Letošnji svetovni dan bolnikov izročam Marijinemu materinskemu varstvu, ki je v svoje telo sprejela in rodila učlovečeno Modrost, Jezusa Kristusa, našega Gospoda.
O Marija, Sedež Modrosti, posreduj kot naša mati za nas, za vse bolnike in tiste, ki jih negujejo. Daj, da bi v službi trpečim in z izkušnjo trpljenja znali vzgajati v nas samih modrost srca.
K tej molitvi dodajam svoj apostolski blagoslov za vse vas.

V Vatikanu, 3. decembra 2014,
na spomin svetega Frančiška Ksaverija

 

Spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.