plakatDECspovedovanje

788 vsi sveti

Vsako leto sta dobrodošla priložnost, da se vprašamo, kdo smo, kam gremo, kaj naj bi postali in kako kvalitetno je naše življenje. Na civilnih koledarjih z 1. november piše, da je to dan mrtvih. To veliko zmoto kristjani popravljamo s praznikom vseh svetih, s praznikom vseh naših prednikov, ki so si v življenju prizadevali za svetost. Posamezne svetniške godove obhajamo v koledarju skozi vse leto. Večine pa med letom ne omenjamo, čeprav so tudi živeli sveto življenje. Cerkev jih ni kanonizirala ali javno razglasila. Zanje in nam v pouk namenja poseben praznik, ki ga lahko upravičeno imenujemo "praznik svetosti". To je praznik v polnosti uresničenih oseb, ki nas vabijo, naj stopamo za njimi in jih posnemamo, da bomo tudi mi vstopili v te vrste zveličanih. Spomin vernih duš - 2. november - in dnevi vključno z 9. novembrom so posebej namenjeni tistim, ki jim na obrazu svetosti še kaj manjka. Duše, ki v času bivanja in potovanja po zemlji niso zadostili za svoje grehe, čakajo na nas in prosijo, da jim pomagamo. Cerkev daje ta milostni čas, da se jih spomnimo in jim podarimo duhovne šopke: svete maše, molitve, dobra dela, vdano prenašanje naših vsakdanjih nevšečnosti ipd. Če smo opravili sveto spoved, prejeli sveto obhajilo in molili po namenu svetega očeta, smo izpolnili pogoje, ki jih Cerkev postavlja svojim vernikom. Taka duhovna pomoč koristi obema stranema: darovalcu in obdarovancu. Bodimo rodovitni in ne prazna njiva, polna plevela!

vnebohod

Štirideset dni po veliki noči obhajamo Gospodov vnebohod. Praznik Gospodovega vnebohoda pomeni, da je Kristus s svojim vstajenjem bil postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega Duha že deluje v srcih ljudi. Z vnebohodom je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gpospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga obhajali že ob koncu 4. stoletja.

Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom.
Slavo, ki jo je Kristus že prejel od Boga, svojega Očeta, hoče dati tudi nam. Od tedaj naprej, ko je šel k Očetu, je tudi nam odprta pot k Bogu. Nič več se nam ni treba bati skrivnosti našega bivanja. Nič več nismo ujetniki, sužnji smrti in greha. Naša usoda je v rokah našega Odrešenika in Gospoda. Kristus ni šel v nebesa zato, da bi mi samo gledali za njim, temveč zato, da bi bil bolj z nami in da bi nas uspešneje vodil k Bogu.

 

Najpomembnejši teden v letu 29. marec - 5. april 2015

Cvetna nedelja - 6. postna
Jezusov slovesni prihod z Oljske gore v sveto mesto Jeruzalem. Naše bogoslužje bo ta dogodek uresničilo ob 9.15. Na župnijskem vrtu (BETFAGE) bomo blagoslovili navzoče z zelenjem v rokah. Procesija bo krenia v cerkev (JERUZALEM), kjer bomo poslušali poročilo o Jezusovem trpljenju in opravili evharistično daritev. Z otorki bomo izbrali najvišjo in najlepšo butarico. Zelenje shranimo kot šopek, ki bo vse leto znamenje Božjega blagoslova.

        Cvetna nedelja, 29. marec 2015
        Center starejših na Devinski 1:
        spovedovanje in sveta maša v petek 27.3. ob 16.30
        Dom Janeza Krstnika:
        sveta maša v soboto 28.3. ob 15.00
        župnijska cerkve:
        svete maše cvetne nedelje ob 8.00, 9.15, 11.00 in 19.00

Veliki ponedeljek
Morda v nas še odmeva včerajšnje navdušenje in veselje v čast Kristusu Kralju. Pred nami je Velik teden velikonočnih skrivnosti. Vsak dan si vzemimo nekaj časa, ter prebirajmo odlomke iz Svetega pisma, ki govorijo o Jezusovem trpljenju.
Jn 12, 1 - 11
Jn 13, 21 - 33.36 - 38
Mt 26, 14 - 25

        Velik ponedeljek, 30. marec 2015
        6.30 - jutranja molitv - hvalnice
        7.30 - sveta maša in spovedovanje
      19.00 - sveta maša in spoved
      19.30 - svetopisemska skupnost

Veliki torek
Najbolj nas zaboli, če nam najboljši prijatelj stori krivico, nas zataji ali celo izda. Jezus je to izkusil ob izdajstvu Juda Iškariota. Vsak naš greh je v nekem smislu izdajstvo Jezusa. Kakor se zgražamo nad Judom, se zamislimo tudi nad seboj. Nocoj bo ob 19.00 spkorno bogoslužje in spovedovanje. Storimo vse, da bomo dali temu dogodku prednost pred vsem ostalim.

        Veliki torek, 31. marec 2015
        6.30 - jutranja molitev - hvalnice
        7.30 - sveta maša in spovedovanje
      19.00 - sveta maša in spovedovanje s predhodno prirpavo

Velika sreda
Ko nas dan za dnem zadevajo manjše ali večje bolečine, dvomi, polomi, nerazumevanja, napeti odnosi, težave na delovnem mestu, nereče, bolezni in druge skrbi, se nad tem ne pohujšujmo, pač pa vse sprejmimo vdano in ponižno in usmerimo v korist naših najbližnjih ali v zaklanico potreb Cerkve in vsega sveta. Če objamemo vsakdanje križe in se po njih združimo s križem in zapuščenim Jezusom, bomo deležni življenja vstalega Jezusa.

        Velika sreda, 1. april 2015
        6.30 - jutranja molitev - hvalnice
        7.30 - sveta maša in spovedovanje
      19.00 - sveta maša in spovedovanje
      OTROCI so sveto spoved opravili med veroučnimi urami

Veliki četrtek
Začenjamo sveto tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja. To je vrhunec celotnega liturgičnega leta. Danes na Veliki četrtek se spominjamo postavitve svete maše. Evharistija nam sporoča, da nas je Bog ustvaril brez nas, ne bo nas pa rešil brez nas.
Duhovniki se zahvaljujemo za dar svojega duhovniškega posvečenja. Prvoobhajanci bodo Jezusu izrekli svoj DA. Pripravljeni so hoditi za njim. Vsi krščeni naj bi ta dan obhajali zadnjo večerjo in spomin na svoje prvo sveto obhajilo.

        Veliki četrtek, 2. april 2015
        Spomin Jezusove zadnje večerje.
        Postavitev zakramenta svetega reda, svete evharistije (maše)
        in umivanje nog ter predstavitev letošnjih prvoobhajancev.
        6.30 - jutranja molitev, hvalnice
        9.00 - krizmena maša v stolnici
      18.00 - 19.00 - spovedovanje
      19.00 - slovesno bogoslužje zadnje večerje
      20.00 - bedenje z Jezusom na Oljski gori do 21.00

Veliki petek
Danes spremljamo Gospoda v njegovem trpljenju vse do smrti na križu. Spomnijamo se in sotrpimo tudi s tistimi, ki jih vsakdanji križ močno preizkuša. Strogi post (odpoved mesnim jedem, hrani in razvadam), molitev križevega pota in večerno bogoslužje naj nam pomaga razumeti, da je trpljenje človekov življenjski spremljevalec, vendar vedno prehaja v Veliko noč. Po kratkem in vdanem trpljenju po Jezusu Bog rešuje človeka večnega trpljenja in mu podarja srečo in veselje večnega življenja.

        Veliki petek, 3. april 2015
        Jezusov smrtni dan
        6.30 - jutranja molitev in hvalnice
        8.00 - obhajanje bolnikov na domovih. Sporočite, kdo od vaših starejših, invalidnih in bolnih želi prejeti doma
                  zakramente za Velikonočne praznike (041 220 001).
      15.00 - sveti križev pot v župnijski cerkvi
      16.30 - sveti križev pot v Centru starejših Trnovo
      18.00 - spovedovanje
      19.00 - slovesni obredi Velikega petka (pasijon, slovesne prošnje ljudstva, čaščenje križa, obhajilo, prenos
                  Najsvetejšega v Božji grob)

Velika sobota
Po dogodkih Velikega petka zaveje v sobotno jutro zatišje miru in spokojnosti. Jezus leži v Božjem grobu. K njemu prihajamo kakor k dobremu prijatelju, sorodniku, ki nas je nepričakovano in tragično zapustil. Želimo se dostojno posloviti od njega. Razmišljamo, kaj vse smo zamudili, ker smo mu posvečali premalo pozornosti in časa. Spominjamo se lepih trenutkov v njegovi družbi. Zahvaljujemo se mu za vse, kar nam je zapustil. Božji grob je čudovit kraj za doživeto merjenje našega iskrenega odnosa do Gospoda. Božji grob pomirja dušo in prebuja nova spoznanja in dobre sklepe.

        Velika sobota, 4. april 2015
        Dan Jezusovega počitka v grobu
        7.00 - Izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu in jutranja molitev blagoslov vode, soli in ognja
        Blagoslovi jedil: v župnijski cerkvi: 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00 in 17.00
                                v Domu na Devinski: 16.30
                                v Domu Janeza Krstnika: 17.30
      19.00 - slovesna vigilija (slavje luči, bogoslužje božje besede, krstno in birmansko bogoslužje, evharistično slovesno
                 bogoslužje)

Velika noč
Ves svet se danes radosti. Kaj doživljajo danes tisti, ki nimajo upanja? Kako in kje vidijo sebe potem, ko so doživeli svojo "dolgost kratkega življenja?" Kam bodo odložili, kar so spravljali na kupčke? Kako se bodo zagovarjali pred siromaki in reveži? Velika noč sprašuje vsakega človeka, kje je razlog njegovega veselja in njegove prihodnosti. Je to ALELUJA?

        Velika noč, 5. april 2015
        Praznik Jezusovega vstajenja
        7.25 - tiha molitev pri Božjem grobu
        7.30 - vstajenje in vstajenjska procesija, slovesna velikonočna sveta maša
        9.15 - velikonočna sveta maša
      11.00 - velikonočna sveta maša
      15.00 - sveta maša v Domu Janeza Krstnika
      19.00 - večerna velikonočna sveta maša

        Velikonočni ponedeljek, 6. april 2015
        Jezusova pot v Emavs
        8.00 - sveta maša
      10.00 - sveta maša v Domu Janeza Krstnika
      19.00 - večerna sveta maša 

Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški Cerkvi obhajamo 25. marca, se spominjamo obiska nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.

Dogodek oznanjenja je v Svetem pismu opisan edino v Lukovem evangeliju in govori o tem, da je nadangel Mariji sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin (prim. Lk 1,26–38).[1] Oznanjenje Mariji pomeni spočetje Božjega Sina, s katerim se je Božji Sin tudi učlovečil, Marijina privolitev pa je bila posebna pritrditev odrešitvenemu Božjemu načrtu.

V Božji ali odrešenjski načrt so vključeni konkretni zgodovinski dogodki, zakramentalno življenje Cerkve, družbene okoliščine, človeška dejanja in čudežne izkušnje, ki tako posamezniku kot celotnemu človeštvu pomagajo na poti k odrešenju. Slednje pomeni okrepitev in nadgradnjo človekove svobode, ki je bila zaradi greha in odločitve za zlo oslabljena. Dokončna osvoboditev bo po krščanskem verovanju dovršena ob polnosti časov, na sodni dan.

Praznik Gospodovega oznanjenja obhajamo devet mesecev pred rojstvom Božjega Sina, ki ga praznujemo na božični dan. Spomin na skrivnost Marijinega oznanjenja je v ljudski pobožnosti dnevno prisotna z vsakdanjo trikratno molitvijo Angelovega češčenja.

Isti dan praznujemo tudi materinski dan. Praznik izvira iz ZDA in ga praznujejo od leta 1910 dalje. Na evropskem kontinentu so ga začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva so ga v večini držav praznovali 15. maja, kasneje pa je bil prestavljen na 25. marec. Pri nas se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja mednarodnega dneva žena, ki ga praznujemo 8. marca in povezave s krščansko vsebino, praviloma ni praznoval. V devetdesetih letih preteklega stoletja je v javnem življenju ponovno začel dobivati veljavo.

V okviru praznovanja materinskega dneva v vrtcih, šolah, župnijah in nekaterih kulturnih ustanovah potekajo različne prireditve. Otroci recitirajo pesmi, posvečene materam, večkrat pa zaigrajo tudi igrico, ki prikazuje nesebično materinsko ljubezen. Bistveni poudarek dneva je osredotočen na vzgojo za kakovostne medgeneracijske odnose in ozaveščanje pomena starševstva. Praznik Gospodovega oznanjenja je praznik materinske ljubezni in izpostavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo. Obenem je tudi priložnost za molitev in hvaležnost pokojnim staršem.
(vir: katoliska-cerkev.si/)

Spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.