Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Gregor Nazianški, sv. Ambrož in sv. Avguštin so si enotni: »Čeprav večni Sin ni imel nobene zunanje potrebe po krstu, se je svobodno podvrgel Janezovemu krstu.« Sv. Hipolit pravi: »Odprla so se nebesa in začela se je porajati nova sprava med Stvarnikom in stvarstvom in sicer po Odrešeniku, o katerem je pričeval Sveti Duh.« O golobu, ki je preprosta in dobra žival in ki nikogar ne poškoduje, pravi sv. Janez Krizostom, da prestavlja nedolžnost, sv. Beda, da preprostost in sv. Avguštin, da milost. Sv. Beda o tem pravi: »Kdor opazuje obnašanje goloba, se uči miru.« Tertulijan pa pravi: »Po vesoljnem potopu, s katerim je bil svet očiščen stare krivde, ali če tako rečemo, po krstu sveta, je golob vsej zemlji naznanil pomiritev nebeške jeze.« Sv. Gregor Tavmaturg pravi, da »golob predstavlja Jezusa kot novega Noeta, ki vodi naravo, ki povsod propada.« Origen vidi v tem dogodku Sveto Trojico: »V Jezusovem krstu je Oče pričeval, Sin je bil pričevanje in Sveti Duh je to potrdil. Tako se je v reki Jordan začelo razodevanje trinitarične skrivnosti«, »ko se Sin pokazal kot človek in Sveti Duh kot golob« pa dodaja sv. Avguštin. Origen pojasni: »Jezus ni s krstom postal Božji Sin, ampak je od vedno Očetov Sin«, »z večnim sinovstvom, katero lahko naš razum le z občudovanjem in čudenjem zre« pa zaključi sv. Ambrož.

Misli Benedikta XVI.
Dragi prijatelji, z nedeljo Gospodovega krsta, se zaključi božični čas. Zahvalimo se Bogu za to veliko skrivnost, ki je vir poživitve za Cerkev in tudi za ves svet. Bog je postal sin človekov, da bi človek postal Božji otrok. Poživimo v nas veselje, da smo otroci, tako kot ljudje kakor tudi kot kristjani. Rojeni in prerojeni za novo božansko bivanje. Rojeni iz ljubezni očeta in matere ter prerojeni iz Božje ljubezni po svetem krstu.

Devico Marijo, Kristusovo Mater in mater vseh, ki verujejo vanj, prosimo, naj nam pomaga, da bomo v resnici živeli kot Božji otroci, ne samo z besedami, temveč z dejanji. Sveti Janez piše: 'To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal' (1Jn 3,23).

(Vir: Radio Vatikan)

advent-wreath-513580 640ADVENTNI ČAS se letos začenja z vigilijo (t.j. na predvečer) 1. adventne nedelje (30. novembra 2014). Petindvajset dni priprave na božične praznike je milostni čas. Advent ima spokoren naboj. Barva je resna (vijolična), pri evharistiji ne molimo SLAVE. Besedila so vsebinsko bogata: spokorna, vabijo k spreobrnjenju, opozarjajo na zadnje resničnosti - smrt, sodbo in večno plačilo.
   V duši se svetloba stopnjuje (kakor na adventnem vencu). Razsvetljeni človek naj v tem obdobju opravi dobro adventno spoved. Božični prazniki in njihova lepota temeljijo na našem osebnem povabilu Odrešenika v svoje življenje. To najbolje in polno doživimo pri spovedi in obhajilu. Tisti, ki odveze ne more prejeti, naj bi božično milost doživel z dejanji dobrodelnosti ali karitativnosti: obisk bolnika v bolnici, starejšega na domu ali v domu ostarelih, z odpovedjo dovoljenim stvarem, s postom, z miloščino ...
   Brez osebne zavzetosti in odločitve se more zgoditi, da bo Gospod sicer prišel, toda njegova prihod utegne biti za brezbrižnega mimohod.

******

V adventnem času smo običajno med drugim tudi pogledali, v kakšnem stanju so naše jaslice: potrebujejo morda popravilo, želimo dokupiti kakšno figurico, kakšen bo letošnji poudarek jaslic, ali bomo ob adventnem venčku in jaslicah pomnožili družinsko molitev? Naredimo družinski načrt!

Spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.