Trije modreci - sveti trije kraljiCerkveni praznik Svetih treh kraljev je eden izmed praznikov iz božičnega sklopa in se ga praznuje 6. januarja.
Praznik najbolj poznamo po tem, da so takrat prišli trije kralji k novorojenemu Jezusu in prinesli vsak po eno darilo.
V spomin na to danes na ta dan v jaslice postavimo te tri kralje: Gašperja, Miho in Boltežarja.
Kristjani ob mraku zopet blagoslovimo in pokadijo s kadilom svoje domove. S kredo pa nad vrata napišemo letnico in prve črke imen teh kraljev 20+G+M+B+17 (kratice pomenijo Gašper, Miha, Boltežar). Obstaja več razlag, kaj te kratice pomenijo. V nemško govorečih deželah uporabljajo kratice C, M, B, kot kratice imen Caspar, Michael, Balthasar. Kratice C, M, B, pa bi lahko pomenile "Christus Mansionem Benedictat", kar v prevodu pomeni "Kristus blagoslovi dom"! S tremi kralji je povezana zvezda, ki naj bi jo modri videli, da je vzšla na Vzhodu, jim kazala pot in v Jeruzalemu čudežno izginila, nato pa spet hodila pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete.
Evangeljsko pripoved, ki se bere leto za letom pri praznični maši, je legenda dopolnila in pesniško olepšala. Modri so Detetu darovali tri darove zlato kot velikemu kralju, kadilo kot pravemu Bogu in miro kot umrljivemu človeku zato je ljudska domišljija dala vsak dar v roke enemu. Zgodaj je določila tudi njih imena, ki so se v teku časov spreminjala do sedanjih oblik: Gašper, Miha (Melhior), Boltežar (Baltazar). Vsebino številnih legend povzema naš narodopisec dr. Niko Kuret takole: »Srednji vek je na svoj način spletel okoli domnevnih svetih treh kraljev še vrsto drugih domišljijskih podrobnosti. Melhior naj bi bil najstarejši, sivolas – Gašper mladenič dvajsetih let Boltežar pa mož; tako naj bi bili simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. Ali pa naj bi bili sveti trije kralji simbolično predstavljali pogane betlehemski pastirji so namreč zastopali Jude - Gašper naj bi bil predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar pa hamitov, zato so začeli upodabljati Melhiorja kot Evropca, Gašperja kot Azijca, Boltežarja pa kot Etiopca - črnca... Vsa ta dediščina srednjeveške pobožne domišljije se je skozi stoletja ohranila v naš čas. Po njej upodabljajo umetniki svete tri kralje na slikah in kipih in v jaslicah: eden je starec, drugi je mož, tretji je črnec...« Domnevne ostanke svetih treh kraljev so hranili v stolnici v Kölnu ob Renu, kamor se je zgrinjalo veliko romarjev.

Maše bodo ob 8.00, ob 16.30 v Domu Janeza Krstnika in ob 19.00. Otroci prinesite darove adventnih odpovedi za misijone in izdelajte krone za na glavo. Ob 20.15 bo v Antonovem domu na Viču, Večer za Vaju. Lepo vabljeni.

Velikonočni prazniki 2016

plakatDECspovedovanje

788 vsi sveti

Vsako leto sta dobrodošla priložnost, da se vprašamo, kdo smo, kam gremo, kaj naj bi postali in kako kvalitetno je naše življenje. Na civilnih koledarjih z 1. november piše, da je to dan mrtvih. To veliko zmoto kristjani popravljamo s praznikom vseh svetih, s praznikom vseh naših prednikov, ki so si v življenju prizadevali za svetost. Posamezne svetniške godove obhajamo v koledarju skozi vse leto. Večine pa med letom ne omenjamo, čeprav so tudi živeli sveto življenje. Cerkev jih ni kanonizirala ali javno razglasila. Zanje in nam v pouk namenja poseben praznik, ki ga lahko upravičeno imenujemo "praznik svetosti". To je praznik v polnosti uresničenih oseb, ki nas vabijo, naj stopamo za njimi in jih posnemamo, da bomo tudi mi vstopili v te vrste zveličanih. Spomin vernih duš - 2. november - in dnevi vključno z 9. novembrom so posebej namenjeni tistim, ki jim na obrazu svetosti še kaj manjka. Duše, ki v času bivanja in potovanja po zemlji niso zadostili za svoje grehe, čakajo na nas in prosijo, da jim pomagamo. Cerkev daje ta milostni čas, da se jih spomnimo in jim podarimo duhovne šopke: svete maše, molitve, dobra dela, vdano prenašanje naših vsakdanjih nevšečnosti ipd. Če smo opravili sveto spoved, prejeli sveto obhajilo in molili po namenu svetega očeta, smo izpolnili pogoje, ki jih Cerkev postavlja svojim vernikom. Taka duhovna pomoč koristi obema stranema: darovalcu in obdarovancu. Bodimo rodovitni in ne prazna njiva, polna plevela!

vnebohod

Štirideset dni po veliki noči obhajamo Gospodov vnebohod. Praznik Gospodovega vnebohoda pomeni, da je Kristus s svojim vstajenjem bil postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega Duha že deluje v srcih ljudi. Z vnebohodom je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gpospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga obhajali že ob koncu 4. stoletja.

Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom.
Slavo, ki jo je Kristus že prejel od Boga, svojega Očeta, hoče dati tudi nam. Od tedaj naprej, ko je šel k Očetu, je tudi nam odprta pot k Bogu. Nič več se nam ni treba bati skrivnosti našega bivanja. Nič več nismo ujetniki, sužnji smrti in greha. Naša usoda je v rokah našega Odrešenika in Gospoda. Kristus ni šel v nebesa zato, da bi mi samo gledali za njim, temveč zato, da bi bil bolj z nami in da bi nas uspešneje vodil k Bogu.

Spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.