sveti večer - blagoslov domov

Stara slovenska navada je, da na sveti večer blagoslovimo in pokadimo dom. Za blagoslov potrebujemo blagoslovljeno vodo, oglje in kadilo. Oboje je navadno na voljo v preddverju župnijske cerkve. Če ju ne najdete, povprašajte župnika.

Pred začetkom molitve najprej prižgemo oglje. Če nimamo kadilnice, ga položimo na keramični krožnik. Blagoslovljeno vodo vlijemo v kropilnik. Če tega nimamo, uporabimo smrekovo vejico, ki jo pomočimo v z blagoslovljeno vodo napolnjen lep keramični lonček ali kozarec.

Vsi družinski člani se zberemo pred jaslicami, pokrižamo se in med blagoslovom in kajenjem zmolimo vsaj en del rožnega venca, če je stanovanje majhno, pa vsaj eno desetko, npr. ki si ga, Devica, rodila…

Kajenje, blagoslov in molitev ponovimo na silvestrovo in na predvečer svetih treh kraljev. Najprej zapojemo pesem:

Poslušajte, vsi ljudje, 
sveti Jožef v mesto gre. 
Sveti Jožef in Marija 
gresta v mesto Betlehem. 

Ko pa v mesto prideta, 
prenočišče iščeta. 
Oj ti mesto betlehemsko, 
da nas nočeš prenočit. 

Sveti Jožef govori: 
za večerjo me skrbi. 
Pa Marija ga tolaži: 
saj večerje treba ni. 

Za ročico jo drži, 
na oslička posadi, 
potlej gresta ven iz mesta, 
ven iz mesta Betlehem. 

Ko pa iz mesta prideta, 
bajtico zagledata. 
Tam na gmajn’ci 
v revni štalci je rodila Jezusa.  

Vsi zapojmo iz srca 
v slavo Jezusa Boga, 
da nam Dete betlehemsko 
blagoslov svoj sveti da.

Zberemo se ob jaslicah in pričnemo z znamenjem križa, nato pa nadaljujemo z molitvijo veselega dela rožnega venca (ki si ga, Devica od Svetega Duha spočela). V sprevodu gremo med molitvijo po prostorih stanovanja ali hiše in se po obhodu spet zberemo ob jaslicah, da zmolimo do konca izbrano desetko (če zmolimo le eno desetko, se pri tej spomnimo skrivnosti: ki si ga Devica rodila) ali še druge desetke veselega dela rožnega venca.

Potem zapojemo:

Sveta noč, blažena noč! 
Vse že spi, je polnoč. 
Le Devica z Jožefom tam, 
v hlevcu var’je Detece nam. 
Spavaj Dete sladko, 
spavaj Dete sladko.  

Sveta noč, blažena noč! 
Prišla je nam pomoč; 
Dete božje v jaslih leži, 
grešni zemlji radost deli.
Rojen je Rešenik, 
rojen je Rešenik.  

Sveta noč, blažena noč! 
Radostno pevajoč
angeli Gospoda slave, 
mir ljudem na zemlji žele: 
Človek, zdaj si otet, 
človek zdaj si otet!

Med petjem eden izmed družinskih članov položi v jaslice dete Jezusa. Nato prižgemo lučke na božičnem drevescu.

Nato oče ali mama počasi in slovesno prebere odlomek iz Lukovega evangelija (Lk 2,1-14):

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Davidovo mesto, Betlehem, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, da bi rodila. Rodila je sina, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču.  Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali na pod milim nebom. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus, Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli.« V hipu je bila pri angelu množica nebeških zborov, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«

Prošnje:

V tej sveti božični noči še posebej čutimo Božjo dobroto in ljubezen. Polni hvaležnosti in veselja se obrnimo k nebeškemu Očetu:

  1. Naj bodo naša srca odprta za Jezusa, tvojega učlovečenega Sina.
  2. Naj vesela novica o Kristusovem rojstvu razveseli vse, ki so žalostni in jih zaradi težav življenja tare obup.
  3. Naj nam bo rojstvo vsakega otroka znamenje Božje ljubezni in upanja.
  4. Naj Novorojeni prinese mir v naša srca, v naše družine, v našo družbo.
  5. Naj angelsko oznanilo seže v vse kraje sveta, zlasti tja, kjer divjajo vojne in trpijo nedolžni ljudje.

Dobri Oče, ob prazniku rojstva tvojega Sina še bolj čutimo tvojo neskončno ljubezen. Utrdi v nas zavest, da nas v njem ljubiš in si nam blizu vsak trenutek našega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Po kratkem premoru molimo očenaš, ki ga sklenemo z voščilom:

»Blagoslovljen in srečen božič!«

Če ste morda pozabili, kako se moli rožni venec …

Molitev rožnega venca začnemo tako, da se pokrižamo, ob tem pa izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Nato zmolimo: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.

Nato zmolimo: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

Nato molimo Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Za besedo Jezus povemo skrivnost (npr. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela …), ter nadaljujemo s Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Tako zmolimo deset zdravihmarij, na koncu pa: Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vekomaj. Amen.

Sledi očenaš, nato pa spet deset zdravihmarij z novo skrivnostjo in na koncu Slava očetu… dokler ne zmolimo vseh pet skrivnosti. Desetim zdravimmarijam na svete večere (24. decembra, 30. decembra in 5. januarja) dodajamo naslednje skrivnosti veselega dela rožnega venca:

  1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
  2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila.
  3. ki si ga Devica rodila.
  4. ki si ga Devica v templju darovala.
  5. ki si ga Devica v templju našla.

Adventno novoletni koledar 2017Adventno novoletni koledar 2017

Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Kot okras in liturgični simbol adventnega časa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Večji venec s štirimi svečami visi ali je postavljen v cerkvah na vidnem mestu v prezbiteriju, vsako adventno nedeljo pa na njem prižgejo dodatno svečo.

Liturgični adventni venec ima več simboličnih pomenov in razlag:

Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, imajo posebno simboliko:

  • predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta);
  • predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi;
  • predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo;
  • predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.

Sveče prižigamo tako, da na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo, na drugo adventno nedeljo poleg prve prižgemo tudi drugo – in tako naprej do četrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, v prostoru vedno več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.

Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja in to z namenom, da pride do izraza opisana simbolika.

Nekateri razlagalci štiri sveče in štiri adventne nedelje povezujejo tudi s štirimi obdobji zgodovine odrešenja: 1. od stvarjenja do Abrahama, 2. od Abrahama do judovskih kraljev, 3. od judovskih kraljev do babilonske sužnosti, 4. od babilonske sužnosti do Kristusovega rojstva.

 

 (s klikom na spodnjo prošnjo, jo lahko prenesete na svoj računalnik)

Prošnja za Mehiko Misijonska nedelja

Sv. Peter in Pavel

V Katoliški cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. Pri večerni sveti maši bo maševal Igor Salmič, ki je pred 10. leti v naši cerkvi imel novo mašo.

Peter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem, ko ga je poklical za učenca, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih« (Mt 16,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta, da je Jezusa, po tem, ko je bil le-ta prijet, kljub temu, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt), življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom.

Po zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje.

Apostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel.

O delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67.

Praznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike.

Spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.